1. Stretim wok bilong ol valv bilong han.
Manuel valv em i wanpela kain valv ol i save yusim planti taim long ol ikwipmen na ol samting, em i save wok long han bilong handel na han. Long jenerol, oli talem se rotesen blong handel mo hanwil blong klok i olsem klosing daereksen, mo fasin blong tanem i go long saed blong klok i olsem wan daereksen we i open. Tasol, opening na klosing daireksen bilong sampela valv i oposit long ol samting antap, olsem na plis putim gut tingting long sekim ol mak bilong opim na pasim pastaim long yu wok.
Long ol valv long han, ol i wokim sais bilong handel na wil bilong han bihainim ol nomol manpawa. Olsem na ol i makim long yusim valv we opereta i no ken opim na pasim valv wantaim helpim bilong ol leva na ol longpela ren. Long wankain taim, longpela bilong han bilong han na mak bilong hanwil i no winim 320mm, wanpela man tasol i ken wok; hanwil i gat diamita i wankain o moa long 320mm i larim tupela manmeri i wok wantaim, o i larim wanpela man i wok wantaim wanpela leva i stret (long tok ples i no winim 0.5m longpela) . Tasol ol valv bilong daiafram na ol valv i no bilong i no orait long yusim ol leva o ol longpela ren bilong wok, na ol i no larim ol i pasim ol valv i gat strong o strong i winim mak.
Sampela opereta i save yusim ol leva na ol longpela rens long mekim wok long ol valv bilong han. Ol i ting, taim strong bilong pasim ol samting i bikpela moa, tasol dispela i no tru. Dispela bai kamapim bagarap hariap long valv na iven kamapim eksiden. Praktis i bin pruvum se, antap long impak-taep hanwil, operet long valv we i bigwan tumas mo i save raf tumas i save isi blong spolem hanwil mo handelem, skrasem valv stem mo siling pes, mo iven smasem siling pes. Namba tu, sapos han bilong en i bagarap o i lus, ol i no ken kisim ol samting long taim, na ol i no orait long yusim ol rens ol i ken stretim.
Long ol valv olsem ol valv bilong geit na ol globe valv, taim ol i pasim o opim long pinis (em i dai senta o antap dai senta), ol i mas tanim 1/4 i go long 1/2 tanim long mekim ol tred i kamap strong moa, bai ol i ken mekim isi inspeksen long taim bilong wok, na bai ol i no ken tanim tanim tumas tumas long bagarapim valv.
Ol bikpela valv bilong bataplai, valv bilong geit na stop valv, na sampela i gat ol valv bilong baipas. Wok bilong baipas valv em long balensim presa difrens namel long inlet na autlet na daunim opening tok. Taim ol i opim, ol i mas opim valv bilong baipas pastaim, na bihain ol i mas opim bikpela valv.
Paslain long yu opim valv bilong stim, ol i mas hatim paip pastaim bilong rausim wara i paul. Em i mas op isi isi bilong abrusim hama bilong wara na bagarapim valv na ol samting bilong wok.
Taim ol i opim na pasim ol bal valv, ol valv bilong bataplai, na ol valv bilong plag, taim grov long top pes bilong valv stem i paralel wantaim dispela hap, em i soim olsem valv i stap long posisen i op olgeta; taim stem bilong valv i save tantanim 90 digri i go long lephan o raithan. Taem we grov ia i stap stret long kanal, i soem se valv i stap long posisen we i klos fulwan. Sampela bal valv, ol valv bilong bataplai, na ol valv bilong plag i op wantaim wanpela rens i paralel wantaim senel, na ol i pasim taim ol i sanap stret. Operesen bilong tripela-}wei na foa{5{5}}wei valv i mas kamap bihainim ol mak bilong opim, pasim na senisim, na ol i mas rausim handel bilong muv bihain long operesen i pinis.
Long ol valv bilong geit na ol valv bilong throttle wantaim ol skel, sekim na stretim posisen bilong indikesen i op olgeta o i pas olgeta. Ol valv bilong stem geit i go antap na ol globe valv i mas tingim tu ol posisen bilong ol i op olgeta na i pas olgeta, na bai ol i no ken paitim ples i dai pinis taim ol i op olgeta. Taem valv i klos fulwan, oli save yusum rula mo mak blong faenem se haf blong klosem i foldaon o i agensem ol samting blong narafala kantri blong mekem se i gat trabol.
Ol nupela paiplain na ol samting ol i putim i gat planti pipia insait na ol weldim balast. Dirt i isi blong fas long siling pes blong nomol open manuel valv. Rot i op liklik i mas bihainim long larim hai-speed medium i wasim ol dispela samting bilong narapela kantri, na bihain em i pasim isi isi.
Bihain long sampela valv bilong han i pas, tempereja i go daun na valv i go liklik, na dispela i mekim na ol liklik spes i kamap long mak bilong siling na lik. Long dispela rot, em i mas pas gen long taim stret bihain long ol i pasim pinis.
Stret operesen bilong valv i save afektim stret sevis laip bilong valv.
2. Ol samting bilong lukautim valv
Proses bilong operetim valv em tu proses bilong sekim na lukautim valv. Tasol putim gut yau long ol dispela samting taim yu wok long valv.
Hae valv blong tempereja. Taem tempereja i go antap antap long 200 digri , ol bolt bae oli stretem tru long fasin blong hitim, we bae i isi blong mekem valv i no silim gud. Long dispela taim, ol bolt i mas "hot-}} taet", na i no gutpela long mekim long posisen bilong valv i pas olgeta long taim bilong hot-}taiting, bilong abrusim valv i kam long top na opim bihain.
Long sisen we tempereja i stap anda long 0 digri , lukluk gud blong openem ol valv sit plag blong ol valv we oli stopem stim mo wota blong karemaot ol kondensed wota mo wota we i no strong tumas blong no mekem ol valv oli kam aes mo krekem ol valv. Insulesen i mas go long ol valv we i no inap rausim wara na valv i no stap insait long en we i save wok long sampela taim.
Glan bilong pakim i no ken i go antap-} tait, na fleksibel operesen bilong valv stem bai winim (i no stret long ting olsem moa tait bilong pekim glan i stap, moa gutpela, em bai hariapim wear bilong valv stem na apim opereting tok). Sapos i no gat ol samting bilong lukautim em, ol i no larim em i senisim o putim ol filler aninit long presa.
Dring long operesen, lukluk gut long ol as bilong ol samting i no stret ol i painim long rot bilong harim, smelim, lukim, tatsim, na ol narapela samting, na rausim ol long taim sapos yu yet i stretim; sapos yu nidim wan man blong riperem blong stretem, no fosem hem blong blokem taem blong riperem.
Opereta i mas gat spesel log o rekot buk, lukluk gut long rekotim wok bilong ol kain kain valv, moa yet sampela bikpela valv, bikpela tempereja na hai presa valv na ol spesel valv, wantaim ol transmisin divais bilong en. Ol asua, ol rot bilong tritmen, ol hap bilong senisim, na ol narapela samting i mas luksave. Ol dispela samting i bikpela samting tru long ol opereta yet, ol man bilong stretim ol samting na ol kampani bilong wokim ol samting. Wok bilong kamapim wanpela spesel log wantaim ol klia wok i gutpela long strongim menesmen.
3. Storage mo mentenens blong valv
As bilong putim na lukautim em long stopim bagarap long valv o daunim kwaliti long taim bilong putim. Inap tru, pasin bilong putim samting i no stret em i wanpela bikpela as na ol valv i bagarap.
Ol valv i mas stap long gutpela pasin. Ol i mas putim ol liklik valv long ol sel. Ol i ken stretim gut ol bikpela valv long plua bilong haus bilong putim ol samting. Ol i no ken hipim ol i go antap nating, na pes bilong flange koneksen i no ken pas wantaim graun. Dispela i no bilong ol samting bilong lukluk tasol, tasol tu bilong lukautim valv long bagarap.
From we oli no putum gud mo handelem, ol hanwil we oli brokbrok, ol stem blong valv we oli kruked, oli lusum mo lus blong fiksim ol nat bitwin ol hanwil mo ol stem blong valv, mo ol narawan, ol lus ia we oli no nid oli mas blokem.
Long ol valv we ol i no inap yusim insait long sotpela taim, ol i mas kisim asbestos packing bilong abrusim elektrokemikel korosen na bagarap long valv stem.
Ol valv we oli jes kam insaed long warehouse oli mas jekem. Sapos ren wara o pipia i kam insait long taim bilong trenspot, ol i mas rausim ol i stap klin paslain long ol i putim.
Inlet na autlet bilong valv i mas pas wantaim pepa bilong waks o plastik pepa bilong pasim pipia i no ken go insait.
Prosesing pes bilong valv we inap ros long win i mas gat anti-ras oil bilong lukautim em.
Ol valv bilong ausait i mas karamapim wantaim ren-long na das-Pruf samting olsem linolium o tarpaulin. Ol i mas putim haus bilong putim valv i stap gut na draim.
4. Yusim na lukautim valv
Pepos bilong mentenens em long skruim laip bilong valv na mekim gutpela opening na klosim.
Planti taim tret bilong valv stem i save rapim nat bilong valv stem. I nid blong putum smol yelo drae oel, molibdenam disulfaed o grafaet paoda blong lubrikesen.
Long ol valv we oli no openem mo klosem oltaem, tanem hanwil ia oltaem blong ademap lubrikant long ol valv stem tred blong blokem sik blong kasem sik.
Long ol valv bilong ausait, ol i mas putim wanpela han bilong lukautim valv bilong pasim ren, sno, das, na ros.
Sapos valv i redi long rot bilong masin bilong muv, yu mas grisim giaboks long taim stret.
Oltaim holim valv i stap klin.
Oltaim sekim na lukautim gut ol narapela hap bilong valv. Sapos man bilong stretim han bilong han i pundaun, em i mas i gat olgeta samting bilong en na ol i no inap yusim gut. Sapos nogat, em bai grisim ol 4-pela sait bilong hap antap bilong valv stem, na isi isi em i no inap bilip moa, na em i no inap wok tu.
Noken dipen long valv long sapotim ol narapela hevi samting, na noken sanap long valv.
Sin bilong valv, moa yet hap ol i wokim long tret, ol i mas rausim planti taim, na ol i mas senisim lubrikant em das i bin mekim i kamap doti long wanpela nupela samting, long wanem, das i gat ol strongpela pipia, em i isi long pasim tret na pes bilong stem bilong valv na i save bagarapim laip bilong sevis.
5. Mentenens bilong valv packing
Pecking i stret long ol ki sil we i lik taim ol i switim valv na of. Sapos peking i feil na i mekim lik i lik, valv bai feil tu, moa yet valv bilong urea paiplain, bikos tempereja i antap liklik, korosen i nogut moa, na peking i save kamap lapun. Strong mentenens i save mekem laef blong paking i go moa.
Taem valv i aot long fektori, blong mekem sua se i gat elastisiti blong packing, hem i jenerol anda long statik presa tes we i no gat lik. Bihain long ol i putim valv long paiplain, bikos long tempereja na ol narapela samting, ekstravasesen i ken kamap. Long dispela taim, em i mas taitim ol nat long tupela sait bilong glan bilong pakim long taim. Taitim em long stopim peking long lusim elastisiti bilong em na siling pefomens.
Sampela valv packing i gat gris bilong molibdenam disulfaid. Afta we oli yusum sam manis blong yusum, oli mas ademap gris blong lubriketing we i laenap wetem hem long taem. Taem we oli faenem se oli nid blong ademap ol samting blong mekem oli pakemap, oli mas ademap ol samting we oli laenap wetem fasin blong pakem samting long taem blong mekem sua se i gat siling pefomens blong hem.
6. Mentenens bilong valv transmisin hap
Long taim bilong opim na pasim valv, gris bilong gris ol i bin putim pastaim bai i go het yet long lus, wantaim ol samting i kamap long tempereja, korosen na ol narapela samting, gris oil tu bai go het long drai. Olsem na ol i mas sekim hap bilong valve bilong valve planti taim, na taim ol i painim olsem oil i no gat, em i mas pulap long taim bilong pasim bagarap i go antap bikos i no gat gris, na dispela i mekim na transmisin i no inap senis o i no inap kalap i go insait.
7. Mentenens long taim bilong valv gris injeksen
Taim ol i grisim valv, planti taim ol i no tingim hevi bilong givim gris long ol man. Bihain long gris injeksen gan i pulap gen, opereta i makim valv na gris injeksen koneksen mod, na bihain em i mekim gris injeksen operesen. I gat tupela situesen: long wanpela sait, mak bilong gris injeksen i liklik, na gris injeksen i no inap, na siling pes i save pas hariap bikos i no gat gris. Long narapela sait, pasin bilong sutim gris i winim mak i save kamapim ol pipia. Risen em olsem i no gat stretpela kalkulesen bilong siling kapasiti bilong ol narapela narapela valv bihainim valv taip kategori. Ol i ken skelim mak bilong siling bihainim sais na kain bilong valv, na bihain ol inap sutim wanpela gutpela gris.
Taim ol i grisim valv, planti taim ol i no tingim dispela hevi bilong presa. Long taim bilong wok bilong givim gris long gris, presa bilong injeksen bilong gris i save senis oltaim namel long ol mak na ples daun. Sapos presa i go daun tumas, mak bilong sil i lik o i no wok gut, presa i antap tumas, port bilong injeksen bilong putim gris i pas, silan i strong, o siling ring i pas wantaim valv bal na valv plet. Jeneroli, taem presa blong injeksen blong gris i daon tumas, gris we oli injektem i stap ron i go insaed long botom blong valv kaviti, we i stap hapen oltaem long ol smol valv blong get. Sapos presa bilong injeksen bilong putim gris i antap tumas, long wanpela sait, sekim gris injeksen noz, sapos gris hul i pas, senisim; long narapela sait, sapos gris i kamap strong, yusim wara bilong klinim bilong mekim isi planti taim long grisim gris bilong siling na putim nupela gris long senisim em bilong em i bilong en. . Antap long dispela, kain bilong sil na ol samting bilong silim tu i save bagarapim presa bilong injeksen bilong gris. Ol difren kaen siling fom oli gat ol difren presa blong injeksen blong putum gris. Jenerali, presa blong injeksen blong putum gris blong ol strong sil i hae bitim hemia blong ol sof sil.
Taem yu fulumap valv wetem gris, lukluk gud long problem blong valv long posisen blong switj. Bal valv i stap jenerol long open posisen long taem blong mentenens. Long ol spesel situesen, oli jusum blong klosem blong mentenens. Ol narapela valv i no inap long tritim olsem ol open posisen. Geit valv i mas pas long taim bilong mentenens bilong lukim olsem gris i pulapim siling grov long siling ring. Sapos em i op, gris bilong siling bai pundaun stret insait long flow senel o valv hul, na kamapim pipia.
Taim ol i grisim valv, planti taim ol i no tingim hevi bilong gris injeksen efek. Long taim bilong gris injeksen operesen, presa, gris injeksen volium, na switj posisen olgeta i nomol. Tasol bilong mekim wok bilong valv gris injeksen i kamap, sampela taim em i mas opim o pasim valv bilong sekim valv i kamap bilong konfemim olsem pes bilong valv bal o geit i gat wankain gris.
Taem yu stap injektem gris, lukluk gud long problem blong valv bodi drenej mo plag presa rilif. Bihain long valv presa tes, ges na wara long valv hul bilong valv hul bilong silim hul bai go antap long presa bikos long inkris long tempereja bilong ples i go antap. Taim ol i sutim gris, ol i mas rausim presa pastaim bilong helpim gutpela wok bilong givim gris. Bihain long ol i sutim gris, ol i senisim tru win na wara long hul i gat mak long en. Rilivim presa bilong valv cavity long taim, we tu i givim garanti long sefti bilong valv. Bihain long ol i givim gris long gris, yu mas taitim dren na presa rilif plag bilong pasim ol eksiden.
Taem yu stap injektem gris, lukluk gud long problem blong yunifom gris aotput. Long nomol gris injeksen, gris autlet i klostu tru long gris injeksen port i save rausim gris pastaim, bihain i go long liklik mak, na las tru i go long hai poin, na gris i save go aut wan wan. Sapos em i no bihainim ol lo o i no kamapim gris, dispela i kamapim klia olsem i gat wanpela samting i pasim rot bilong em, na em i mas kliarim long taim stret.
Taim yu putim gris, lukluk long flush bilong valv diamita na sia bilong siling ring. Eksampol, blong ol valv blong bol, sapos i gat wan open posisen intaferens, open posisen limita i save stretem i go insaed blong konfemem se diamita ia i stret mo i lok. Blong stretem limit ia i no save folem posisen blong opening o klosing nomo, be oli sud tingbaot olsem wan fulwan. Sapos posisen bilong opim i go antap na posisen bilong pasim i no stap long ples bilong en, valv bai no inap pas strong. Long wankain rot, sapos ol i stretim dispela senis, orait ol i mas tingim tu wok bilong stretim ples klia. Mekem sua se valv i valv long stret angle.
Bihain long ol i sutim gris, yu mas pasim gris injeksen port. Abrusim ol pipia i go insait, o oksidesen bilong ol lipid long port bilong injeksen bilong gris injeksen, na ol i mas karamapim kava wantaim anti{1}}rus gris bilong abrusim ros. Olsem na dispela inap long mekim wok long narapela wok.
Taem yu stap injektem gris, i nid tu blong tingbaot spesifik tritmen blong ol spesifik problem long sekwensiol transpot blong ol oel prodak long fiuja. Long lukluk long ol narapela narapela pasin bilong disel na bensin, ol i mas tingim dispela mak na dekomposisen abiliti bilong bensin. Long wok bilong valv long bihain, taim yu bungim ol wok bilong bensin segmen, pulapim gen gris long taim bilong pasim bagarap.
Taim yu sutim gris, no ken tingim gris injeksen long valv stem. I gat wanpela slid slev o paking long valv shaft, we i mas stap tu long wanpela lubriketet stet long daunim friksen resistens long taim bilong operesen. Sapos ol i no inap mekim gut wok bilong grisim, tok bai go antap long taim bilong lektrik operesen na ol hap bilong werim bai wok hat long taim bilong wok long han.
Sampela bal valv i gat mak bilong ol aro. Sapos i no gat Inglis FIOW raet, hem i daereksen blong sil sit, i no olsem wan refrens blong flow daereksen blong medium, mo daereksen blong self blong valv-i}discharge i oposit. Aninit long ol nomol situesen, wanpela dabol-}} sit silim bal valv i gat tupela daireksen flo daireksen.
Taem yu stap kipim valv, lukluk gud long wota we i kam insaed long hed blong lektrik mo fasin blong hem blong transmisen. Moa yet long taim bilong ren, wara bilong ren i kam insait. Wanpela em long rausim rot bilong transmisin o han bilong transmisin shaft, na narapela em long ais long taim bilong kol. Bikos tok i bikpela tumas taim ol i operetim lektrik valv, na bagarap long ol hap bilong transmisin bai mekim na mota i no gat lod o ova-tok proteksen bai trip na lektrik operesen i no inap kamap tru. Ol hap bilong transmisin i bagarap, na ol i no inap mekim wok long han. Bihain long ova{6}}}tok proteksen i wok, manuel operesen tu i no inap long switim. Operesen bilong fos bai bagarapim ol intanel aloi hap.
Ol i mas stretim gut wok bilong lukautim valv wantaim pasin bilong saiens, na bai wok bilong lukautim valv inap winim mak ol i laikim na wok bilong en. Bilong mekim prodaksen i ron gut, daunim taim bilong daunim, na skruim ol ekonomik benefit, long sait bilong ol valv, ol dispela tripela poin i mas kamap:
1. Stret seleksen blong ol valv hemi fandesen.
2. Bikpela samting tru em long yusim stret valv.
3. Stret mentenens em i garanti.





